Velikokrat slišim, kako je otrok čudovit, v smislu: »hči je tako pridna, ubogljiva, nikoli z njo ni težav, vse naredi, v šoli je uspešna«. Pa je to res vedno dobro in za koga?
Zelo radi se kot starš pohvalimo, da je naš otrok priden, se drži pravil oziroma z njim nimamo problemov. Že zelo hitro pa se v zvezi s tem lahko pokažejo prvi vzorci, ki vplivajo potem na otrokovo odraslo življenje. Poglejmo kako.
Pridna punčka, ki uboga, je tiha, mirna in preprosta, včasih sramežljiva, je najverjetneje na tak način že začela razvijati razumski del sebe. To pomeni, da je vsaj delno morala zapreti svojo pristno energijo, sebe, in da je našla varnost v razumu: v tem, da je pohvaljena in sprejeta, če je pridna.
Tako počasi začenja nadomeščati svojo lastno vrednost in zaupanje vase s tem, da ugaja drugim.
Na tak način bo postopoma zapirala svoj čustveni del, se oddaljila sama od sebe in kompenzirala varnost in pripadnost zunaj sebe. Te naučene signale bo nezavedno nesla s sabo v odrasel svet.
Tam bo nadaljevala z iskanjem svoje lastne vrednosti skozi »pridnost«, kar lahko pomeni, da bo v življenju:
- neprestano nekomu ugajala in ne znala postaviti mej
- gnala se bo za uspehe na kariernem področju, pritiskala nase,
- pozabila bo na svoje potrebe in želje,
- se gnala za neko vlogo, da bo v njej uspešna, nekomu pomembna,
- ponosna bo na to, da je samostojna, neodvisna, za vse sama, čeprav bi si morda želela drugače
- čustveno bo manj dostopna.
Zgoraj opisana dejanja pa lahko vodijo v:
- ginekološke težave, ker je nezavedno zaprla svojo žensko energijo in jo zamenjala z bolj »grobo«, razumsko energijo
- s svojo čustveno zaprtostjo bo v življenje privlekla enako čustveno nedostopnega partnerja
- da bo še naprej pridna, uspešna, delavna, bo pritiskala nase, kar lahko pripelje do izgorelosti, tesnob ali paničnih napadov
- sama sebi bo dokazovala skozi lovorike in nagrade, da je vredna, pomembna
- izbruhe jeze, drame, iskanje pozornosti skozi jok ali žrtev, izsiljevanje, da mora biti po njeno
- to, da je samostojna, bo privedlo do situacij, kjer bo vedno sama za vse, na nikogar se ne bo morala zanesti.
Na tak način torej vidimo, kam stereotipi in naučene besede »pridna si« lahko pripeljejo. O tem, kako del vzgoje starša pripelje do karakterja pridne punčke, pa kdaj drugič.
Svet znotraj nas.
Se slišimo,
Ines
Podobni prispevki
Partnerstvo in kompenzacija naše notranje praznine
V partnerju nezavedno iščemo tiste osnovne občutke in potrebe, ki smo jih nekje v otroštvu ali na poti življenja izgubili znotraj sebe. Zakon…
11. 09. 2025Karakterji, mentorstvo,Vloge, ki jih opravljamo,Izvori, vzorci, travme,Starševstvo, partnerstvo
Kakšno sporočilo imajo naše reakcije za otroka?
Ob rojstvu je vsak otrok »nepopisan list papirja«, ki se začenja učiti. Globlje je najbolj povezan s svojimi starši oziroma skrbniki, od katerih na…
11. 09. 2025Karakterji, mentorstvo,Izvori, vzorci, travme,Starševstvo, partnerstvo
Nezavedni prenos vzorcev na otroka
Naše razumsko delovanje in perfekcionizem kot naša varnost Na prvem posvetu je Mitja (izmišljeno ime) izpostavil izzive pri hčerki. Zanjo si…
11. 09. 2025Karakterji, mentorstvo,Vloge, ki jih opravljamo,Starševstvo, partnerstvoperfekcionizem,nezavedni vzorci

