Podjetje ima 4 zaposlene in vodjo Nino. Odkar je prišel novi sodelavec, recimo mu Uroš, se ostali ne počutijo tako dobro.

Uroš je zelo priden, vidi delo, celo prevzema nase še več nalog. Ker je vsega zanj preveč, ostaja dlje v službi ali pa je v zaostanku s papirologijo. Počuti se sicer super, vedno je dobre volje.

Sodelavce moti, ker Uroš delno prevzema vodstveno funkcijo, poln je novih idej. Vodja mu pusti kakšno od idej izpeljati. To vidi kot dobro: razbremeni njo, hkrati pa tako Nina spodbuja samoiniciativnost in nove ideje.

Ker je večina Uroševega dela vezana vsaj do neke mere na druge sodelavce, morajo tudi drugi kdaj ostati dlje v službi. Sami pri tem ne vidijo neke dodane vrednosti. Pred Urošem je vse funkcioniralo lahkotneje in enako dobro.

Uroš skozi vlogo kompenzira notranjo praznino: dokazuje se, potrjuje si na tak način, da zmore vse, da je pomemben. Išče pripadnost in potrditve. Hkrati pa njegovi zaostanki kažejo, da ne zmore vsega, kar si nalaga. Tega si ne želi priznati, ker potem bi se počutim nekoristnega, nesposobnega. Delno z delom beži tudi od doma, kjer je odnos z ženo hladen.

Ker ostali trije zaposleni ne kompenzirajo lastne vrednosti skozi potrjevanje v službi (nimajo istega vzorca), tega Uroševega početja ne morejo razumeti, sploh pa ne, zakaj mora to vplivati tudi nanje.

Ne razumejo, zakaj imajo pravzaprav 2 vodji, med kateri so razpeti. To pušča zmedenost, dvojnost in nezadovoljstvo v timu.

Kaj pa vodja Nina? Za raziskati je, ali sama dovolj zaupa vase, da bi v celoti prevzela odgovornost kot vodja. Ali tako pušča Urošu, da prevzema del njene odgovornosti?

Ali bi lahko postavila nežno mejo, kjer bi bili sodelavci zadovoljni, hkrati pa Uroš vseeno slišan in upoštevan, torej pripaden v timu? Če bi Urošu odvzela to vlogo, bi mu odvzela kompenzacijo njegovega uma, kjer išče pripadnost. Brez tega, bi si Uroš dodatno nakopal  stres, morda bi postal razdražljiv.

Če pusti Nina zadeve kot so, bodo sodelavci nezadovoljni, Uroš pa bo slej kot prej izgorel.

Z učenjem analize (skritih) karakterjev, reakcij in potencialnih ozadij, se Nina lahko nauči hitro prepoznati:

  • Zakaj si Uroš nalaga nase bremena in se Nina nanj pravzaprav ne more zanesti, ker jih ne bo uspel opraviti
  • Hitro lahko vidi, kako Uroš pravzaprav zares vpliva na timsko klimo
  • Vidi širšo sliko sebe in to, ali tudi sama ne upa v popolnosti prevzeti vodstvene funkcije

Tako na podlagi tega lahko primerno reagira in deluje. Tako sama vpliva na:

  • Povrnitev zadovoljstva v timu,
  • Še vedno spodbuja samioniciativnost, ki se bo še prej pokazalo, če bodo sodelavci imeli občutek, da so spoštovani in vrednoteni enako,
  • Prepreči lahko Uroševo nezavedno pritiskanje nase, s tem pa prepreči njegovo izgorelost!

Podobni prispevki

Partnerstvo in kompenzacija naše notranje praznine

V partnerju nezavedno iščemo tiste osnovne občutke in potrebe, ki smo jih nekje v otroštvu ali na poti življenja izgubili znotraj sebe. Zakon…


Kakšno sporočilo imajo naše reakcije za otroka?

Ob rojstvu je vsak otrok »nepopisan list papirja«, ki se začenja učiti. Globlje je najbolj povezan s svojimi starši oziroma skrbniki, od katerih na…


Nezavedni prenos vzorcev na otroka

Naše razumsko delovanje in perfekcionizem kot naša varnost   Na prvem posvetu je Mitja (izmišljeno ime) izpostavil izzive pri hčerki. Zanjo si…


Privacy Preference Center