Rešljivi izzivi
Vaše izzive v vsakdanu (vzgojo, produktivnost, slabo zdravje in interakcije) večinoma poganjajo vaši strahovi in nezavedno. Glede na to se je oblikoval vaš karakter, ki pa ni vaš pristen del, ampak posledica naučenih vzorcev.
Ali ni čudovito, da lahko s kakovostno pomočjo dejansko zaživite sebe?
- Pravimo in pohvalimo, kako je nek otrok res zelo pameten in zaradi tega poseben. Kaj pa, če je v bistvu zaradi pomanjkanja slišanosti in ljubezni, zaklenil v sebe svoja čustva in le zbežal v svet knjig z namenom, da bodo njegovo znanje vsi občudovali in bo tako zunaj sebe kompenziral občutek, da je vreden (in bo to počel večino svojega odraslega življenja)?
- Dandanes se otroke večino uči varnosti skozi ne-varnost in strah, ki ga čuti starš. Kaj to pomeni za otroka, za njegovo odraslo dobo in kako to spremeniti?
- Ljudje, ki spoštujejo človeka po tem kaj ima, kako delo opravlja, kako uspešen je, merijo tudi svojo lastno vrednost skozi dosežke. Pa je res vse samo v številkah, dokazilih, družbenih merilih? Kdo jih postavlja, da nekaj lahko ocenimo za (ne-)vredno?
- Ali res lahko zaključimo, da je nek otrok pač hiperaktiven? Ali bi se morali vprašati, od katerih čustev in dela sebe pravzaprav beži, ali katerega strahu ne sme čutiti?
- Zakaj izgorimo? Kaj je tesnoba? Od katerega dela sebe bežimo, da ustvarjamo take posledice v fizičnem telesu?
- Zakaj ne znamo postavljati meje? Zakaj neprestano ugajamo drugim, pozabljamo nase in ne upamo reči, da nam nekaj pač ne paše? Odgovor je v nas samih...
- Zakaj je oseba A nekomu super, drugemu pa gre na živce? Ni poanta v osebi A, ampak v nas samih ... :)
- Je za naše razočaranje res kriv kdo drug? Kaj pa naša pričakovanja, so resnično na mestu? Kako sploh nastanejo? Ali živimo po stereotipih in družbenih normah?
- Zakaj smo jezni, ljubosumni, pod stresom? Je kriva druga oseba, ali mi ne zaupamo vase, v proces življenja?
- Ali je res, da karakterji otrok in njihovo vedenje nimajo veze z vami, starši? Ampak, otroka istih staršev sta si ponavadi različna! Kaj pa, če vam povem, da se večinski del karakterja otroka razvije prav zaradi vzorcev in strahov staršev?